»Največkrat opažamo italijanske državljane.«

»Bodice se razpirajo in zapirajo, razpirajo in zapirajo – jež prestrašeno diha, mene pa spreletava srh spričo čudeža, ki ga držim v rokah.«

»Tega doživetja ne bo nikdar pozabil in je zanj zelo hvaležen.«

»Ko greš v naravo, lahko izgubiš ure in dneve samo z opazovanjem listja. Mislim, da nam prav tega manjka – živimo prehitro, morali bi se upočasniti in življenje ponovno začutiti.«

»Naravi na dvorišču vdihne življenje.«

»Kamorkoli se ozrem, sami živi živci.«

»Moral sem se naučiti prepoznati in brati sledi, predvideti obrise pokrajine in smeri vetra. Spisek bi lahko širil ad infinitum, a zagotovo sem si z lovom precej izbistril oko, še posebej za naravo in njene pojave, pri čemer sem ves bistveni poduk prejel prav od starih hribovcev in zakotnežev, katerih opažanja in glasove si bom zapomnil do groba.«

»Kot filozof sem se spomnil na podobo iz romana Vojna in mir Leva Nikolajeviča Tolstoja, ko je lik Andrej Bolkonski pogledal v nebo in si rekel: 'Kako lepo modro nebo. Kako da nikoli nisem videl tega lepega modrega neba?'«

»In mislim, da se je to priljubilo med veliko domačini, kar je lepo videti.«